Ne morem, da ne bi. Moram. Jamrati o faksu, kajpada.
Če je kjer koli študent, ki je bolj neresen od mene, naj vrže kamen. Vame. V mojo glavo. Mogoče se bom potem zbudila in zresnila, ker tale situacija res ni za nikamor. Že 7 ur gledam skripto in berem, kako in kje nastajajo glasovi, kje vse lahko stoji polglasnik, kaj je komunikacija … Znam ravno 5 % vsega. In če jaz rečem, da ne znam, potem RES ne znam. Ampak mi ne potegne. Totalna blokada. Sevede v podobi človeka-moškega, kaj drugega pa je še lahko. Kako lahko izgine za več kot mesec dni, potem pa se kotdaseničnizgodilo vrne na predvečer najlepšega izpita ever? Temu se pa reče bad timing. In tako je Tjaša potem spet cela zmedena, na robu joka, v iskanju motivacije, polna najrazličnejših čustev. Fail.
Glasovi nastajajo z glasilkami. Polglasnik lahko stoji tam, kjer potem izgine, ker se besede sklanjajo (npr. dedek - dedka). Komunikacija je tisto … česar jaz ne poznam.
Sveti Jože, varuh moj, bodi danes ti z menoj …
Dodaj komentar 29.06.2009
Nič. Nič je en ogromen, neskončen prostor, ki je poln Ničesa. V bistvu niti to ne more biti, ker ne more biti poln. Ker potem bi bil poln nečesa. Ampak Nič je prazen. Nima dna ali vrha, ker potem ne bi bil Nič. Nima zraka. Ena sama neskončnost Niča. Nič ne obstaja. Nič … Prazno od tu do …
In to je natanko to, kar imava midva. Oziroma nimava. Imava Nič in nimava nečesa.
Pravzaprav pa … sem se malo prenaglila. Le imava nekaj. Tole:
What we’ve got here is failure to communicate. Some men you just can’t reach.
Da za polno kupo navržem še malo modrosti iz faksa: Komunikacija je sporočanje misli drugemu, urejanje odnosov z drugimi, usklajevanje delovanja z drugimi. Midva pogrneva na celi črti. Da bi se 1) spravila urejati najin odnos, ki je vsem okoli kristalno jasen, le nama baje ne potegne, je torej potrebno 2) usklajevanje delovanja, pri katerem pogrneva že vsak zase, kaj šele skupaj, in 3) sporočanje misli drugemu. Kar pa je bolj težko, ker je najin status trenutno Nič. Ampak ni od nekdaj tako, nene. Bila sva že na stopnji Ne vem, kar pa tudi ni mačji kašelj, opa. Trenutno pa stagnirava. Vegetirava. Highway to hell ali stairway to heaven? Sva pri 50 °C, vmes med vretjem in zamrznitvijo. Verjemi, honey, raje zamrznem, kot pa da še nekaj časa uNIČujem na nikogaršnji zemlji, kjer si že predolgo krajšava čas s kradenjem zemlje in zapikovanjem zastavic. Zadnjih par potez je bilo mojih, tvoji odgovori so bili bedni, zato … It’s all up to you. Naslednja poteza je tvoja, hon’. Mojo predajo dobiš črno na belem, ožigosano, obrazloženo, s povzetkom in grafom, če želiš. Vse za višje dobro.
To the centre of the city where all roads meet, waiting for you/To the depths of the ocean where all hopes sank, searching for you,/I was moving through the silence without motion, waiting for you,/In a room with a window in the corner I found truth.
Dodaj komentar 23.06.2009
Evo, par pesmi, ki se mi zadnje čase sučejo po glavi. Sem že hotela odpreti ventil za jamranje o faksu, asocialnosti, ljubezni in kako se nč ne premakne in o lenobi, ampak … se mi ne da 
Beirut - Poscards From Italy (WONDERS-FULL spot!)
Beirut - Elephant Gun
The Stone Roses - Sally Cinnamon
of Montreal - An Eluardian Instance
of Montreal - Requiem For O.M.M.2
1 komentar 17.06.2009
Kvinton - Ti si mi
Kaj mi je? Ti si mi. Ta noč mi je.
Dodaj komentar 19.05.2009
I know what you did last night. Eeem, jaz pa ne. Naj bi šli na obletnico valete, ampak nas je minilo, ko smo slišali zvoke elektronike, ki so se širili iz lokala. Pa itak nam ni bilo za gledati bivših sosošolcev iz OŠ, daj no. Small talk all over. And I don’t do small talk. In ne maram gledati slik iz denarnice ali iz mobitela. Slik partnerjev ali celo otrok. Ne. Freaks me out. Po kebabu in prvem pivu večera zame smo šli v MC na pivo. In na pivo. Pa na arašide. Pa na pivo. Na ročni fuzbal. Na tekilo. Pa na pivo in arašide. In potem sva šla k meni domov, kjer me zmanjka. Vse, kar vem je, da … eem, ne vem nič zagotovo. Razen tega, da si ležal na postelji, medtem ko sem jaz hodila bruhat v vse kopalnice v hiši. Californication, mejbi? Zokn, Pepelka.
Razočarala sem se. In presenetila. V negativnem smislu, se ve. Ne vem, kaj je bilo. Oziroma, kaj bi lahko bilo. Ne vem. Ne vem. Res ne vem.
Dodaj komentar 17.05.2009
Že od 1:25 se premetavam po postelji v upanju, da bi našla ustrezen položaj za s(p)anje. Ne gre. Ura kaže 2:36. Jao. Daj, no. Zaspi … Koliko kun je tolar? Koliko tolarjev je kuna? Hmm. Aja, sej ni več tolarjev. Na hodniku nekdo zakruli Rola, rola se mi zdeeeeej!. Okej, okej, daj, umiri se in zaspi. Ommmmm … Kaj je že rekel Mitja, da pomaga pri meditaciji in sproščanju? Miiiiiiiiiiiiiiiiiiir … Mirko, lol. Ne, ne. Niiiiiiiiiiiiiiiiič … Niiiiiiiiiiiiiič …
… za nekaj časa, ja. 2:48. Šele? Kaj naj delam? Okej, če kmalu ne zaspim, si odprem okno, medtem pa grem na stranišče po vodo. Všeč mi je plan. Dober je, ni kaj. Odličen. Uf. V pričakovanju izpolnitve plana, itak ne zaspim, ampak malo posedim na postelji. Ptiči zunaj se že derejo. Ura je 3:35. Neverjetno, kako čudno je ponoči razporejen čas. A sem vmes kaj zadremala? Ne, ni možno. Vstanem, odprem okno, naredim 3 počepe, ker me od nespanja in prizadete študentske postelje bolijo noge, grem na stranišče po vodo, vmes stisnem obetaven mozolj na bradi, naredim še 3 počepe. Če kmalu ne zaspim, grem na Rožnik, majkemi, da res. Medved, lol.
Zagreb, torej? Ja? Ne? Se zmeniva čez par ur. Bi mu poslala SMS, da ne morem spati, da bi ga zbudila? Hej, Gregiju moram nujno sporočiti, da gre lahko jutri zraven v Cantino. Nujno, takoj zdaj. Ob 4:15. Jutri, pardon, danes, grem torej na Rožnik, pridem domov, Tilnu pregledam esej, grem po bon, uf, na FF moram vrniti knjigo. Šit, zamudnino imam. Pa lahko bi se začela pripravljati za izpite, kaj praviš? Da bi si sprintala špeh za SKJ? Da bi? Na hitro preračunam, ah, imam še cel mesec do izpitnega obdobja, kaj pa to naredi meni. Obožujem pogovore o najini neresnosti do faksa! Mmmm. Obožujem najine pogovore. Najine nočnje. Kaj bi, obožujem naju! In jebeni krišci in fakin krokci. Zunaj se že dani. Počasi.
Kaj pa naj delam? Se mi se splača iskati položaje za spanje? A sem zaspana? Ne, nisem. Torej ne. Hmmm. Hm? Kje bova pa prespala? Honey … A bo dejansko prišlo do uresničitve? Honey … And I won’t stop callin’ you honey, honey.
Exit09. Ne slabo biti. Aprilski horoskop zame na Cosmotu: “Ne pusti ga čakati. Prej ni hotel imeti nič s tabo, zdaj pa bi rad vso tvojo pozornost. Saj ne, da si ne zasluži, da ga pustiš čakati na tvoj odgovor, ampak vseeno se ga usmili.” Ne moreš, noooo 
Povsod Susan Boyle. In Titova cesta. Da bi v troje? Hm, mogoče pa. Nekega lepega pijanega dne. Zadišali so mi Stonesi. Mmmm. Hey, you, get out off my cloud! Še dobro, da zjutraj nimam faksa. Da ga jutri sploh nimam, pravzaprav. Kewl. 6:15 baje. Pismo, precej svetlo je že. Ljudje dejansko že vstajajo. Precej nepredstavljivo trenutno. You can’t always get what you want. Mečem se na realna tla. Zdrav šport. Pa še malo v oblake:
Spijem kavo in šibam na Rožnik.
Dodaj komentar 21.04.2009
Poni. Vinsko rdeč, star … ne vem točno koliko, ampak ful. Brez zvonca. S ključavnico! Z malo spuščenimi gumami. Imela sem ga dober teden. Bil je parkiran pred vhodom v blok skupaj še s 17 drugimi kolesi. Pa ga od od danes ponoči nimam več. Damn you!
Da ukradeš kolo, enega bogega ponija, izpred študentskega doma ubogemu študentu … Daj, no.
Nastaviti drugo lice ali vrniti milo za drago? What goes around comes around?
1 komentar 17.03.2009
Kvinton - Vedno k tebi grem
“S tabo sem kot utrinek zasijal.”
Dodaj komentar 16.03.2009
1. Že od 12ih dopoldan sedim v sobi pred računalnikom ter čakam na lepše čase in Navdih, ki me je ravno danes, ko moram nujno napisati seminar za književnost, popolnoma zapustil. In ne kaže, da se namerava vrniti še danes. Jaz ga pa čakam ob dveh knjigah literarne teorije, kupu zapiskov, izpiskov in osnutku (in še ob enem kupu distraktorjev). Vse, za kar ga potrebujem je, da pride in mi pomaga tvoriti neke spodobne stavke iz teh alinej in izpiskov.
2. V sosednji sobi pa cimer z dvema kolegoma na harmoniko in bas nabija Aspirin. Suuper, res suuper. Ne slišim lastnih misli. Poskušam meditirati in preslišati ta hrup tako, da na tisti slušalko, ki še deluje, nabijam The Smashing Pumpkins. Ja, tako se mi bo Navdih ziher vrnil …
3. Disarm!
4. V preteklosti je bilo preveč kavic, jegerkol, redbulvodk, sladoledov, čokoladic in uživancije. Me je konkretno udarilo po denarnici. Precej nepričakovano, pravzaprav, zato toliko huje. In ja, situacija kar kriči po študentskem delu. Čiščenje poslovnih prostorov, 4 ure tedensko, 4 €/h. Jebiga, bo že dobro. Mora biti.
5. Ne vem, zakaj slepomišim. Itak se mi ne da pisati seminarske. Ne da se mi, poleg vsega pa mi danes nekdo manjka. Bolj kot si želim, da si ne bi želela, da bi mi manjkal, bolj sem presenečena, kako zelo mi manjka. Postaja vedno bolj bistvena sestavina. In samo ščepec bi bil dovolj, pa ne bi več slišala Aspirina in Navdih bi bil tu. Kako malo potrebujem, pa še tega ne dobim.
6. “Kdaj boš ugotovila, da mene itak ne zanima, kaj ti delaš?” Burn. Odgovor je: nikoli in vedno znova.
7. Ponos je jebena stvar. In jaz sem zelo ponosna oseba.
8. Kako fajn je imeti en prostor, kjer izpustiš ventil za jamranje in smiljenje samemu sebi.
9. Bummer.
“You and me, babe. How about it?”
Update: Hvala za ščepec, čeprav je preveč pekoč.
Update2: Eden izmed najboljših ščepcev evah.
Dodaj komentar 4.03.2009
Jaz! Jaz sem bila!
Jaz sem ti pojedla čokolado! In bila je hudičevo dobra!
Muahahahaha!
Dodaj komentar 2.03.2009
Previous Posts
