'BLUZZenje'

Kako?

Ravnodušnost je oblika lenobe, lenoba pa je eden izmed simptomov pomanjkanja ljubezni. Človek ni len do tistih, ki jih ljubi. Problem je: kako ljubiti? (Aldous Huxley)

Kako enostavno je nalepiti en citat ..

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 7.01.2010

Prosečan čovek*

Kaj se dogaja v mojem životarjenju?

1. Končno sem šla do psihiatra. Vse ima svoje meje, in jaz sem svoje že davno presegla. Ko se ne moreš več niti za silo prenašat in nositi po tem svetu, je čas za takšen obisk. Hecno, rekel je, da me ne more spregledati, da ga presegam. Da morava oba prespati najin pogovor. In mi dal napotnico za kliničnega psihologa, ki mi bo najverjetneje dal napotnico za psihotreapevta. Fucked up much? Sicer pa sem še vedno mnenja, da bi vsak čovek bolj potreboval osebnega psihiatra kot pa osebnega zdravnika.

Često uhvatim sebe na spavanju/dani prolaze više ih i ne vidim/sve se oko mene prebrzo dešava/jedan korak jedan pad jedna promena//teško mi je sebe da uklopim/u mašinu i sva ta pravila …

2. Z J. nič novega. V bistvu … Ogromno je novega, najin odnos se vedno bolj poglablja, ampak … Se v bistvu ne zgodi nič. Nič. Nič. Ničcelaničnič. Rada ga imam, mogoče sem celo zaljubljena. Ampak ga ne morem prenašati. Ne morem prenašati te jebene ničcelaničnič situacije. Ja in ne. Počelo vseh obstranskih problemov? Ja, zna bit. Ampak nič novega, vedno sem bila samodestruktivna in samomazohistična v odnosih.

Svaki dan sa tobom je beskrajan/svaki korak je pogrešan.

3. Faks delam. Mogoče za koga nič novega, ampak zame je to velika stvar. Prvič v življenju se mi zdi, da sem na pravi poti. Kar se kariere tiče, se ve. Po cele dneve sem na faksu, se selim iz Tobačne na Aškerčevo, delam domače naloge, se učim, berem, pišem, gledam na urnik, pišem v planer, načrtujem, sprašujem, se udeležujem obštudijskih dejavnosti … Človek bi lahko rekel, da sem zagreta. Jaz! Zagreta! Za! Faks! Samo zato, da nimam časa za razmišljanje in sipanje soli na odprte rane. Eno veliko slepljenje torej. To ne more biti zdravo … tako na daljši rok. Pa bom glede tega kaj ukrenila? Ne, seveda ne.

Bez ikakvog objašnjenja on je zatvorio oči/pravi se da ga nema …

4. Z J. sva šla na koncert v Zagreb. Petrol in Repetitor. Ja! Nova srpska scena. NOVA SRPSKA SCENA! ÜBER ALLES!! Moja muza v zadnjih tednih, vir nešteto razmišljanj, projeciranje nase, požiranje besedil. In edina glasba, na katero se lahko premikam naokoli. Z nekim čudnim nekajimamzabregom nasmehom …

YouTube slika preogleda V pričakovanju koncerta v Celju …

*povprečen človek

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 18.11.2009

In vem, da lahko.

I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can. I know I can? I know I can!

YouTube slika preogleda I am going to make it through this year if it killes me!

Pa še ena gratis:
YouTube slika preogleda So look at you go!

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 20.09.2009

Všeč mi je.

Všeč mi je, ko najdem nalepko na banani, ki jo še nimam v svoji zbirki nalepk iz banan. Všeč mi je, ko me nekdo navsezgodaj pokliče s prošnjo, naj spečem nutellino torto. Anytime. Všeč mi je, ko se zjutraj vstanem nasmejana. Všeč mi je, ko najdem knjigo, ki opisuje zgodbo, ki jo jaz živim. Všeč mi je, ko se zjutraj stuširam in potem dišim po sivki. Všeč mi je, ko prelijem lističe rumenega časa z vodo, ki ima 80 °C. Všeč mi je, ko zapored v prvo zmagam par partij Kralja. Všeč mi je, ko si posesam sobo, pobrišem prah v njej in pospravim mizo. Všeč mi je, ko gledam beden film in se mu lahko režim. Smešno mi je, ko gledam Mr T.ja reklami za Flavor Wave (resno, wtf?). Všeč mi je, ko vem, da grem na kavo, ki bo fajn. Všeč mi je, ko ponoči komar brni okoli moje glave, ampak me ne more dobiti. Playing hard to get. Všeč mi je, ker vem, da bom kmalu gledala zvezde na vrhu Rožnika. Všeč mi je, ko imam oprane lase! Všeč mi je Radovedni Taček. Všeč mi je, ko bosa hodim naokoli. Všeč mi je, ko s tabo ležim na mokri travi in štejem utrinke.
Na živce mi gre, ker ne poznam pravil za najino igro.

Všeč mi je, ko najdem pesem, ki poje o vsem tem, kar sem napisala.
YouTube slika preogleda

Pa še ena za na pot (Sunset Rubdown: For The Pier (and Dead Shimmering)). V pričakovanju koncerta :)
YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 15.08.2009

Na živce mi gre.

Na živce mi gre, ko se nekdo histerično smeji, čeprav ni nič smešno. Na živce mi gre, ko se nekdo pogovarja, samo zato, da se pogovarja. Tišina je podcenjena. Na živce mi gre naš lokalni radio RR in vse povezano z njim. Na živce mi gredo dojajno nasposobni špikerji na omenjenem radiu (ja, to sicer spada pod prejšnji stavek, ampak si zaslužijo “Na živce mi gre …” stavek zase). Na živce mi gre, ko umivam posodo in mi vsakih 10 sekund prinesejo novo črepinjo za umit. Na živce mi gre, da so v umivalniku drobtine. Na živce mi gre, da vedno kliknem ‘prijavi se’ namesto ‘registriraj se’. Na živce mi gre, ko se zatipkam. Na živce mi gre, ko ljudje zavijajo z očmi, zato ker meni gre nekaj na živce. In to mi gre na ćivce. Živce! Na živce mi gre, ko ljudje opazijo mojo skrajno negativno energijo, ki jo trosim naokoli, in streljanje z očmi, pa se ne premaknejo iz mojega personal space . Resno, bang bang. Na živce mi gre, ko se nekdo pogovarja z mano, čeprav jasno kažem in povem, da ga ne jebem poslušam pol posta. Na živce mi gredo lasje, ki niso na glavi, ampak na ramenih, blazinah, naslonih. Na živce mi gre, da vem, da sem na pravi poti, ampak se ne morem poiskati in zbrati skupaj. Trenutno mi gre na živce celo EZO TV (resno, wtf?) in reklama za Flavour Wave (resno, wtf?).
Všeč mi je, ko spustim vodo in zato ne slišim ljudi, ko mi kaj govorijo ali naročajo. Ne da se mi.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

4 komentarjev 14.08.2009

Fail.

Ne morem, da ne bi. Moram. Jamrati o faksu, kajpada.
Če je kjer koli študent, ki je bolj neresen od mene, naj vrže kamen. Vame. V mojo glavo. Mogoče se bom potem zbudila in zresnila, ker tale situacija res ni za nikamor. Že 7 ur gledam skripto in berem, kako in kje nastajajo glasovi, kje vse lahko stoji polglasnik, kaj je komunikacija …  Znam ravno 5 % vsega. In če jaz rečem, da ne znam, potem RES ne znam. Ampak mi ne potegne. Totalna blokada. Sevede v podobi človeka-moškega, kaj drugega pa je še lahko. Kako lahko izgine za več kot mesec dni, potem pa se kotdaseničnizgodilo vrne na predvečer najlepšega izpita ever? Temu se pa reče bad timing. In tako je Tjaša potem spet cela zmedena, na robu joka, v iskanju motivacije, polna najrazličnejših čustev. Fail.

Glasovi nastajajo z glasilkami. Polglasnik lahko stoji tam, kjer potem izgine, ker se besede sklanjajo (npr. dedek – dedka). Komunikacija je tisto … česar jaz ne poznam.

Sveti Jože, varuh moj, bodi danes ti z menoj …

Jože T.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 29.06.2009

What we’ve got here … (nesposobnost komuniciranja)

Nič. Nič je en ogromen, neskončen prostor, ki je poln Ničesa. V bistvu niti to ne more biti, ker ne more biti poln. Ker potem bi bil poln nečesa. Ampak Nič je prazen. Nima dna ali vrha, ker potem ne bi bil Nič. Nima zraka. Ena sama neskončnost Niča. Nič ne obstaja. Nič … Prazno od tu do …
In to je natanko to, kar imava midva. Oziroma nimava. Imava Nič in nimava nečesa.
Pravzaprav pa … sem se malo prenaglila. Le imava nekaj. Tole:
YouTube slika preogledaWhat we’ve got here is failure to communicate. Some men you just can’t reach.

Da za polno kupo navržem še malo modrosti iz faksa: Komunikacija je sporočanje misli drugemu, urejanje odnosov z drugimi, usklajevanje delovanja z drugimi. Midva pogrneva na celi črti. Da bi se 1) spravila urejati najin odnos, ki je vsem okoli kristalno jasen, le nama baje ne potegne, je torej potrebno 2) usklajevanje delovanja, pri katerem pogrneva že vsak zase, kaj šele skupaj, in 3) sporočanje misli drugemu. Kar pa je bolj težko, ker je najin status trenutno Nič. Ampak ni od nekdaj tako, nene. Bila sva že na stopnji Ne vem, kar pa tudi ni mačji kašelj, opa. Trenutno pa stagnirava. Vegetirava. Highway to hell ali stairway to heaven? Sva pri 50 °C, vmes med vretjem in zamrznitvijo. Verjemi, honey, raje zamrznem, kot pa da še nekaj časa uNIČujem na nikogaršnji zemlji, kjer si že predolgo krajšava čas s kradenjem zemlje in zapikovanjem zastavic. Zadnjih par potez je bilo mojih, tvoji odgovori so bili bedni, zato … It’s all up to you. Naslednja poteza je tvoja, hon’. Mojo predajo dobiš črno na belem, ožigosano, obrazloženo, s povzetkom in grafom, če želiš. Vse za višje dobro.
YouTube slika preogledaTo the centre of the city where all roads meet, waiting for you/To the depths of the ocean where all hopes sank, searching for you,/I was moving through the silence without motion, waiting for you,/In a room with a window in the corner I found truth.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 23.06.2009

Nočnja

Že od 1:25 se premetavam po postelji v upanju, da bi našla ustrezen položaj za s(p)anje. Ne gre. Ura kaže 2:36. Jao. Daj, no. Zaspi … Koliko kun je tolar? Koliko tolarjev je kuna? Hmm. Aja, sej ni več tolarjev. Na hodniku nekdo zakruli Rola, rola se mi zdeeeeej!. Okej, okej, daj, umiri se in zaspi. Ommmmm … Kaj je že rekel Mitja, da pomaga pri meditaciji in sproščanju? Miiiiiiiiiiiiiiiiiiir … Mirko, lol. Ne, ne. Niiiiiiiiiiiiiiiiič … Niiiiiiiiiiiiiič …

… za nekaj časa, ja. 2:48. Šele? Kaj naj delam? Okej, če kmalu ne zaspim, si odprem okno, medtem pa grem na stranišče po vodo. Všeč mi je plan. Dober je, ni kaj. Odličen. Uf. V pričakovanju izpolnitve plana, itak ne zaspim, ampak malo posedim na postelji. Ptiči zunaj se že derejo. Ura je 3:35. Neverjetno, kako čudno je ponoči razporejen čas. A sem vmes kaj zadremala? Ne, ni možno. Vstanem, odprem okno, naredim 3 počepe, ker me od nespanja in prizadete študentske postelje bolijo noge, grem na stranišče po vodo, vmes stisnem obetaven mozolj na bradi, naredim še 3 počepe. Če kmalu ne zaspim, grem na Rožnik, majkemi, da res. Medved, lol.
Zagreb, torej? Ja? Ne? Se zmeniva čez par ur. Bi mu poslala SMS, da ne morem spati, da bi ga zbudila? Hej, Gregiju moram nujno sporočiti, da gre lahko jutri zraven v Cantino. Nujno, takoj zdaj. Ob 4:15. Jutri, pardon, danes, grem torej na Rožnik, pridem domov, Tilnu pregledam esej, grem po bon, uf, na FF moram vrniti knjigo. Šit, zamudnino imam. Pa lahko bi se začela pripravljati za izpite, kaj praviš? Da bi si sprintala špeh za SKJ? Da bi? Na hitro preračunam, ah, imam še cel mesec do izpitnega obdobja, kaj pa to naredi meni. Obožujem pogovore o najini neresnosti do faksa! Mmmm. Obožujem najine pogovore. Najine nočnje. Kaj bi, obožujem naju! In jebeni krišci in fakin krokci. Zunaj se že dani. Počasi.
Kaj pa naj delam? Se mi se splača iskati položaje za spanje? A sem zaspana? Ne, nisem. Torej ne. Hmmm. Hm? Kje bova pa prespala? Honey … A bo dejansko prišlo do uresničitve? Honey … And I won’t stop callin’ you honey, honey.
Exit09. Ne slabo biti. Aprilski horoskop zame na Cosmotu: “Ne pusti ga čakati. Prej ni hotel imeti nič s tabo, zdaj pa bi rad vso tvojo pozornost. Saj ne, da si ne zasluži, da ga pustiš čakati na tvoj odgovor, ampak vseeno se ga usmili.” Ne moreš, noooo :D
Povsod Susan Boyle. In Titova cesta. Da bi v troje? Hm, mogoče pa. Nekega lepega pijanega dne. Zadišali so mi Stonesi. Mmmm. Hey, you, get out off my cloud! Še dobro, da zjutraj nimam faksa. Da ga jutri sploh nimam, pravzaprav. Kewl. 6:15 baje. Pismo, precej svetlo je že. Ljudje dejansko že vstajajo. Precej nepredstavljivo trenutno. You can’t always get what you want. Mečem se na realna tla. Zdrav šport. Pa še malo v oblake:

YouTube slika preogleda

Spijem kavo in šibam na Rožnik.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 21.04.2009

Vedra višnjevost višav my ass

1. Že od 12ih dopoldan sedim v sobi pred računalnikom ter čakam na lepše čase in Navdih, ki me je ravno danes, ko moram nujno napisati seminar za književnost, popolnoma zapustil. In ne kaže, da se namerava vrniti še danes. Jaz ga pa čakam ob dveh knjigah literarne teorije, kupu zapiskov, izpiskov in osnutku (in še ob enem kupu distraktorjev). Vse, za kar ga potrebujem je, da pride in mi pomaga tvoriti neke spodobne stavke iz teh alinej in izpiskov.

2. V sosednji sobi pa cimer z dvema kolegoma na harmoniko in bas nabija Aspirin. Suuper, res suuper. Ne slišim lastnih misli. Poskušam meditirati in preslišati ta hrup tako, da na tisti slušalko, ki še deluje, nabijam The Smashing Pumpkins. Ja, tako se mi bo Navdih ziher vrnil …

3. Disarm!

4. V preteklosti je bilo preveč kavic, jegerkol, redbulvodk, sladoledov, čokoladic in uživancije. Me je konkretno udarilo po denarnici. Precej nepričakovano, pravzaprav, zato toliko huje. In ja, situacija kar kriči po študentskem delu. Čiščenje poslovnih prostorov, 4 ure tedensko, 4 €/h. Jebiga, bo že dobro. Mora biti.

5. Ne vem, zakaj slepomišim. Itak se mi ne da pisati seminarske. Ne da se mi, poleg vsega pa mi danes nekdo manjka. Bolj kot si želim, da si ne bi želela, da bi mi manjkal, bolj sem presenečena, kako zelo mi manjka. Postaja vedno bolj bistvena sestavina. In samo ščepec bi bil dovolj, pa ne bi več slišala Aspirina in Navdih bi bil tu. Kako malo potrebujem, pa še tega ne dobim.

6. “Kdaj boš ugotovila, da mene itak ne zanima, kaj ti delaš?” Burn. Odgovor je: nikoli in vedno znova.

7. Ponos je jebena stvar. In jaz sem zelo ponosna oseba.

8. Kako fajn je imeti en prostor, kjer izpustiš ventil za jamranje in smiljenje samemu sebi.

9. Bummer.

YouTube slika preogledaYou and me, babe. How about it?

Update: Hvala za ščepec, čeprav je preveč pekoč.
Update2: Eden izmed najboljših ščepcev evah.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 4.03.2009

It was I

Jaz! Jaz sem bila!
Jaz sem ti pojedla čokolado! In bila je hudičevo dobra!

Muahahahaha!

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 2.03.2009

Prejšnja objava


Kategorije

Surfing

Zadnje objave